Teraherčna tehnologija


Leon Pavlovič
Laboratorij za sevanje in optiko, FE, UL


Prispevek vsebuje pregled teraherčne tehnologije, ki se uvršča med mikrovalovnim frekvenčnim območjem na spodnji meji do daljnega infrardečega območja na zgornji meji. Najprej so obravnavani (sub)milimetrski in (sub)teraherčni izvori (elektronski, fotoprevodni in laserski) s poudarkom na odvisnosti izhodne moči proti izhodni frekvenci. Podrobneje bodo predstavljeni elektronski izvori (verige ojačevalnikov in množilnikov, Gunn-ov izvor, BWO) ter izvori s pomočjo mešanja optičnih nosilcev na fotodiodi. Sledi problematika načrtovanja antenskih struktur, predvsem v pasu od 30 do 300 GHz. Predstavljeni so tudi praktični primeri anten, tako širokopasovnih, kakor tudi ozkopasovnih, ter njihove lastnosti. Na koncu sledi opis (in predstavitev) teraherčnega izvora in slikovnega detektorja pri frekvenci 300 GHz, ki sta bila načrtovana in večinoma izdelana na Fakulteti za elektrotehniko, z medsebojnim sodelovanjem Laboratorija za sevanje in optiko (LSO) ter Laboratorija za mikroelektroniko (LMFE).