Nesamostojno omrežje 5G

Non-standalone 5G network


Marko Grebenc
Huawei


POVZETEK
Mobilno brezžično omrežje pete generacije je, za razliko od prejšnjih generacij, možno uvesti v samostojnem ali nesamostojnem načinu. Nesamostojni način omogoča zgolj enega (eMBB) od treh osnovnih primerov uporabe definiranih v zahtevah IMT-2020. Ob začetni uvedbi 5G se večina operaterjev odloča za nesamostojni 5G v dvojni povezljivosti z obstoječim omrežjem 4G. Organizacija 3GPP je pri peti generaciji javnih mobilnih omrežij izjemoma standardizirala nesamostojno delovanje preko sočasne dvojne povezljivosti LTE in NR. Za uvedbo je na voljo več različnih arhitekturnih izbir, ki jih je možno nastavljati preko različnih vrst podatkovnih radijskih nosilnikov. V prispevku so predstavljeni tudi praktični vidiki uvedbe nesamostojnega načina, rezultati testiranj različnih nosilnikov ter možnosti prikazovanja ikone 5G v nesamostojnem načinu.

ABSTRACT
Unlike previous generations, the fifth generation mobile wireless network can be deployed in standalone or non-standalone mode. The non-standalone mode allows only one (eMBB) of the three basic use cases defined in the IMT-2020 requirements. With the initial deployment of 5G, most operators are opting for a non-standalone 5G in dual connectivity with the existing 4G network. In the fifth generation of public mobile networks, organization 3GPP has exceptionally standardized non-standalone mode through simultaneous dual connectivity to LTE and NR. Several different architectural options are available for deployment, which can be configured via different types of data radio bearers. The article also presents the practical aspects of the deployment of a non-standalone mode, the results of testing various bearers and the possibilites of displaying the 5G icon in a non-standalone mode.